27.08.2011 - Soncee

Prvic po odhodu orkana Irena je pri nas posijalo sonce in prvic dobila malce barve. Zjutraj sva se malce soncila, popoldne pa so naju "zahaklal" agenti hotelske verige. Po 2 urah prepricevanja, da se vclaniva v VIP klub gostov hotelske verige smo prisli do bistva. VIP gost lahko postanes, ce na licu mesta polozis 5000$ in preostalih 28000$ v petih letih. Midva sva se zacela smejat, oni pa ne. Ko sva razlozila, da imava samo za spominke, sva (ponovno) zacutila, da jima nisva vec najboljsa prijatelja in da je cas za odhod. Na najino sreco, sva tokrat odsla z dvema majicema, ki sva ju dobila ob prihodu, ker sva bila samo v kopalkah, oni pa v kravatah - in to pac ne zgleda kul za dober posel. Zvecer sva vidla po TV, da se Irena priblizuje New York-u in da CNN porocevalci precej panicno porocajo - bo se zanimivo.

26.08.2011 - Zur

Vceraj sva cel dan zurala. Nic vec polezavanja v hotelu. Zjutraj na plazo: jaz odbojka na mivki, Maja kopanje. Potem pa sva se druzila se z dvema Slovencema: Katjo in Alesem. Po kosilu smo skupaj sli iz hotela pogledat okolico in malce v shopping. Zvecer pa smo nazigal namizni nogomet in imeli "globoke pogovore". Nato pa se obisk zura na plazi: muska, pijaca, ... Super dan. Ce sva se prejsnji dan vstala zgodaj, sva se danes zelo pozno.

25.08.2011 - Nekaj fotk

Moja malenkost (kratke hlace se se vedno "susijo").












Maja.












Plaza.












Plaza.













Pogled iz hotela.

25.08.2011 - Kje si soncek

Vceraj se vedno dez in obcasno sonce. Za namecek sem si fajn umazal edine kratke hlace z nozem, ki je med obedom poletel cez mizo. Takoj sem sel prat in po nekaj minutnem intenzivnem pranju v zepih nasel dolarje in drugo saro. Lahko iz prve roke povem, da so dolarji narejeni iz dobrega paprija. Razen, da je zmeckan v nulo, mu nic ne manjka. Starcek na bankovcu se se vedno smehlja, jaz pa malce manj. Zakaj? Ker se tukaj nic ne susi. Taka vlaga, da menjava brisace vsak dan.

Jezen sem se sel sprehajt in pogledat okolico. Ko sem malce zavil stran od hotelskega kompleksa, ze so me obstopili domacini. Takoj sem bil najboljsi prijatelj, ipd. Ker me je zanima, kaj prodajajo, sem sel z njimi - napaka. Ko sem stopil v improvizori trgovinico, sem vidu, da za njih to pomeni, da bos nekaj pa ze kupil. Ker nisem uspel kar oditi, sem zacel navidezno kupovati. Najprej sva nabrala robe in potem je sledilo pogajanje. Zal revez ni vedel, da ze imam izkusnje iz Afrike. Predmet: majica s kratkimi rokavi. On:15 USD, jaz: 5USD. On 12 USD, jaz 7USD. On: znoru in mi dal v vreco majco in mi tisal v roke za 10USD. Jaz pa ves razocaran, ker je se vedno prevec sem ponujal 8USD. Na koncu se nisva zmenila, ker sem se spomnil, da sem doalrje, ki sem jih imel v zepu opral s kartkim hlacam in da jih susim v hotelu. Ko je zvedu, da nimam denarja, je bil pravi trenutek, da se poslovim, ker mu ni bilo vec za moje prijateljevanje...

Zvecer sva z Majo sla pogledat se drugi del obale - tokrat skupaj. Ugotovila sva, da obstaja se en hotel v katerem lahko koristiva all-inclusive storitve. V tem hotelu je precej bolj zivahno: ples, odprt bazen, muzika, odbojka na mivki,... itd. Ugotovila sva, da sva midva v hotelu za nemske penzioniste, oni pa v hotelu za zure...

Upam, da danes umaknejo rdeco zastavo (prepovedano kopanje v morju zaradi prevelikih valov) in da odprejo bazen v nasem hotelu...

Danes mogoce najameva colncek na vesla. :) Upam, da se ne bova potem javljala iz Paname.

24.08.2011 Spoznavanje okolice

Na prvem zajtrku sva ugotovila, da nama znanje anglescine, francoscine in nemscine zelo malo pomaga. V resnici, tukaj, ni vredno nic. Tukaj se govori spansko in ce nisi prej gledal spanskih limonad.. ja potem si zelis, da bi jih. Sva si zazelela palacink in ob izraziti obrazni mimiki in posredovanja nadzornika restavracije sva uspela dobiti: omleto s cokolado. Malce kislih obrazov smo se razsli, glede na to, kaj je bi rezultat nasih trdih pogajanj. Na koncu sva ugotovila najino napako. Tukaj se ne je evropske hrane - ceprav se zelo trudijo, da tudo to ponudijo. Tukaj se je zelo dobro juzno sadje... Hitro sva ugotovila, kaj vse zamujajo evropejci, ko se zapodijo v svoje trgovine s sadjem. Ko sem probal ananas, se je ustnim borboncicam dobesedno vtrgalo... resnicno me je zabolelo v ustih, ko se dobil dozo naravnega nektarja... od tukaj naprej je bil jedilnik sestavljan samo se iz sadja... jamiiii...

Po malcanju sva sla na plazo in hitro ugotovila, da je bilo idilicno kot na karticah ali TVju - s povdarkom na bilo, ker trenutno je tako kot, da so ¸prejsnji da cez plazo vozili tanki... se sreca, da se je nevihta ze poslovila. Medtem ko je osebje urejalo in pospravljalo okolico, sva naredila nekaj fotk.

Trenutno cakava v recepciji, v standby nacinu (ker je prevec vlazno za kak vecji napor) in upava na izboljsanje vremena. Trenutno je oblacno, vlazno in rahlo obcasno dezuje...

23.08.2011 - Prihod v Dominikansko republiko

Letos sva se z Majo odlocila za potovanje na karibe. Pocitnice sva zacela burno (kot ponavadi). Medtem, ko sem na Brniku prijavljal svoj arzenal elektronike in bil ob tem delezen zacudenih pogledov carinika, kaj vse vlaciva s sabo, sva ugotovila, da sva kljub vsemu nekaj pozabila - Majino masko. Sledila je panika. In ko je ze carinik nameraval preverit vse kar sem napisal na list, da peljem cez carino, je obupal. Prepirala sva se po dolgem in pocez, tako, da je carinik po dolocenem casu, ko se nisva vec uspela se z njim ukvarjat, potrdil list in odsel. Sledil je nacrt, da bi namerno zadrzevala let, medtem ko bi prijatelj pripeljal masko. Zal je ta nacrt padel v vodo in sva se odlocila, da bova kako drugace resila omenjeno situacijo. Proti dominikani sva poletela preko Frankfurta. Let je bil udoben, ce odstejeva najinega soseda, ki se ga je napil. Na koncu se je izkazal, ko je reseval vzdusje med pristankom v nevihti. Po pristanku sva zvedela, da je prejsnji vecer po otoku rovaril orkan in da je bil najin hotel pol metra v vodi. Vse to in se vec sva zvedla naslednji dan pri zajtrku od dveh slovencev.


LP, Dusan B.